Danes sem v juho vrgla česnovega sorodnika, ki se menda piše čemaž. Predvsem zato, ker me je včeraj zvečer poklicala skoraj osemdesetletna mamina teta s fantastično idejo: »Bom jutri prišla k tebi, pa bova skuhali čemaževo juho.«
Da odlično kuham, kadar v glavnem asistiram, ti je itak že jasno in to tudi kar takoj priznam … Verjamem pa tudi v superzdravilno čemaževo moč; menda ga jedo tudi medvedi (nekateri ga imenujejo medvedji česen), da si prečistijo želodec – »Ajde …« je bil komentar bližnjega sorodnika, ampak naj vsak verjame, kar hoče … Tako silovito zdravilno moč ima, da samo vzameš predpono anti- in nanjo praktično lahko pripneš vse, kar potrebuješ za zdravje; čemaž je namreč odličen antiseptik, antispazmodik, antiholesterolemik, antiastmatik … pa še diuretik, deluje proti glistam, preprečuje notranje krvavitve, čisti kri in pljuča, zbija vročino in krvni pritisk … Kakšna moč, a ne?
Kot vidiš, sva skuhali kar velik tegeljc čemaževe juhice, ki pa smo jo kar hitro posrebali. Misliš, da lahko zdaj rečem, da sem zdrava kot … čemaž?
Lep pozdrav,
Jackie
p.s. Zdaj veš: če bi bila rada zdrava, steci v kakšen gozd nabirat čemaž, ampak ga NIKAR NE ZAMENJAJ za šmarnico ali jesenski podlesek! NIKAR, sem rekla!
