jackie4grace

Ne vem, ali se dogaja tudi tebi … Ampak jaz sem si sposobna za leta in leta dolgo zapomniti, kje sem pojedla nekaj dobrega. Pa ne samo to! Zapomnim si tudi, katera hrana je to bila, in celo njen okus, ki me je sposoben obnorevati še dolga leta.

Sumim, da bo tako tudi z včerajšnjim ribjim carpacciom, ki sva ga s sodelavcem maznila v pola restoranu i pola bifeju z imenom Moslavina v Crikvenici. Veš, to je eden tistih pajzlov, v katerega sigurno ne bi zavila, če ne bi imela priporočila …

Jed carpaccio naj bi izumil tisti slavni Giuseppe iz meni tako ljube vile Cipriani; seveda pa obstaja več različic – nekatere trdijo, da ob obisku neke kraljice, ki so ji predpisali dieto s surovim mesom, spet drugi pa zagovarjajo idejo, da so jed prvič postregli ob odprtju razstave slikarja Vittoreja Carpaccia v Benetkah … No, jaz verjamem drugi štoriji.

Zdaj pa še ena skorajda čisto neverjetna: ni prav dolgo, ko sem v oštariji slišala neko ljubljansko damo iz menija prav zadovoljno izbrati … karpakio! No, morala bom kar priznati: karpakia pa res še nisem jedla …

Pozdrav,

Jackie