jackie4grace

Veš, ko mi nekaj začne dražit živce, se težko kar sprijaznim …

Kar vidiš na sliki, so prišitki na pasu, ki je bil kupljen skupaj z otroškimi hlačami! Vseh priveskov na hlačah raje nisem preštevala (nima smisla, da samo sebe spravljam ob živce), res pa ne razumem, zakaj morajo biti na otroškem pasu všiti kar 4 listki: na prvem piše 88 cm, na drugem 100% poliester, na tretjem importado para Mexico por Zara Mexico (le zakaj se je pas potem znašel v ljubljanskem btc-ju?), na drugi strani tretjega listka sta poliester in hecho en Bangladesh prevedena v 11 jezikov, na četrtem listku pa so še tista blazno pomembna navodila za vzdrževanje.

Seveda mi je pa najbolj všeč tole:

Ja, sodobni proizvajalec pač vnaprej misli na sodobnega potrošnika, ki bo te trapaste listke jasno porezal stran, in je zato tudi že prijazno in pozorno predvidel mesto, kjer naj stupidni kupec to stori …

Ni mi všeč, ampak v takšni družbi in časih živimo: nekaj prišijemo z namenom, da bomo to potem nonšalantno odrezali stran!?! In jasno ustvarili še več smeti!!!

Ne vem, no, ampak meni se res zdi, da zna biti vsa tale globalistična embalaža z vsemi možnimi dodatki in podatki za sodobnega potrošnika pogubna … Ma kaj zdi se mi, prav na živce mi gre!

p.s. Verjetno je na mestu, če zaključim s tistim eko-vicem:

Zemlja se je potožila Soncu, da je dobila mozolje.

“Kakšne mozolje?”

“Ah, homo sapiens.”

“Ne sekiraj se, to mine …”