jackie4grace

Veliki Brat je danes zjutraj odšel v vrtec v naravi. Moram ti priznati, da sem mislila, kako odpravljanje otrok na samostojno potepanje že dobro obvladam, ampak sem se izkazala za navadno cmero. Prenesti sinov odhod v vrtec v naravi sploh ni isto kot prenesti otrokov odhod na počitnice k babici; danes sem ugotovila, da je prvo dosti težje (vsaj zame), medtem ko je drugo naravnost blagodejno (vsaj zame) …
No, in ker sem zjutraj zelo naivno mislila, kako bo tole poslavljanje minilo brez vsakih solzic, se nanj tudi nisem posebej pripravljala. Ko so se začeli nabirati otroci in njihove mame, pa sem kaj hitro uočila, da vse mame nosijo sončna očala (ob osmih zjutraj sonce sploh ni žgalo …) – lisice babje! Solzice so točile varno skrite za temnimi stekelci, jaz in še nekaj fotrov pa smo morali junaško prenesti odhod svojih otrok (beri: komaj komaj sem čakala, da avtobus odpelje in sem se potem lahko začela cmeriti …)
Ja, ja, vse vem – takšni odhodi so odlični in nujno potrebni za krepitev moje in sinove samostojnosti – ampak meni gre vseeno še zdaj na cmerjenje …