Če bi me vprašala, kaj mi je bilo v Istanbulu najbolj všeč, bi skoraj zagotovo zelo visoko postavila tržnico z začimbami – prototip pestrosti …
junij 7, 2008 at 12:27 popoldan (hrana, mesta)
Če bi me vprašala, kaj mi je bilo v Istanbulu najbolj všeč, bi skoraj zagotovo zelo visoko postavila tržnico z začimbami – prototip pestrosti …
Vale said,
junij 7, 2008 at 12:41 popoldan
Zelena, ampak res, sem od zavisti …
easyriderka said,
junij 7, 2008 at 1:27 popoldan
Mmmm, sladkarije
jackie4grace said,
junij 7, 2008 at 1:35 popoldan
Vale, Istanbul je blizu … Turki te povabijo v hišo in ti kaj skuhajo, da tega, kako k sosedu skočijo po dobro ohlajeno pivo, niti ne omenjam … Ti pa to vsekakor povej I. Groznemu, da te bo peljal v Istanbul in boš lahko uživala … Takrat bom pa seveda jaz vsa zelena …
Vale said,
junij 8, 2008 at 10:59 am
… morebiti res v daljni prihodnosti. Nekako sem bolj naklonjenena popotovanju po severnih predelih naše Zemlje, morebiti pa kdaj tudi južneje od Črne Gore pogledam
kameleonka said,
junij 8, 2008 at 1:33 popoldan
Tudi jaz sem zelena od zavisti. Zelo!
jackie4grace said,
junij 9, 2008 at 5:09 am
ob vajini zeleni barvi sem se spomnila enega starega vica (ki pa z zavistjo nima nobene veze).
v ameriki so se vsi zmenili, da se ne bodo šli več rasnega razlikovanja, da ne bodo več črnci in belci, ampak bodo kar vsi zeleni in bo lepo mir na svetu. menda ni minilo dolgo, ko si lahko zaslišal takele stavke: “ej ti, temno zelen, pridi sem …”
danes iz amerike pride k nam en svetlo zelen, ki je hkrati najdražji človek na svetu. z lahkoto zaključim, da je definitivno manj nevarno biti zelena od zavisti kot pa biti svetlo zelen predsednik amerike iz teksasa …
no, pa sem našla povezavo, kjer je sploh ni …