julij 28, 2008 at 18:52 (jezik(avo))
Na kosilo kar pogosto zahajam v menzo v naši poslovni stavbi, kamor z veseljem prihajajo jest tudi iz sosednjih hiš. Tako tudi skupinica prodajalcev avtomobilov. Vedno sedijo za isto mizo. Skoraj vsak dan jih lahko vidim tam.
Danes sem sedela v bližini njihove mize in (nehote) ujela del pogovora. Gospa, ki je k njim prisedla zadnja, je vsem zaželela dober tek. Gospodje so s popolnimi usti zamomljali nek precej nerazločen »hvala«, najglasnejši med njimi pa je odgovoril precej po svoje, čeprav zelo prijazno: »Kontra.«
Takega odgovora sicer nisem slišala prvič, še več – imam celo občutek, da se nekaterim zdi zelo frajersko in moderno praviti »kontra« namesto »hvala«. Ampak zame kontra od dober tek ne pomeni prav nič dobrega, in še malo ne vljudnega …
No, morda pa samo česa (spet) ne vem …
4 Komentarjev
julij 28, 2008 at 04:56 (drugič bo bolje?)
S tistim golobom se je zgodilo nekaj strašnega. Jajce sem namreč vrgla v smeti! Golobička je potem zelo žalovala in se še precej časa vračala posedat in z žalostnim gruljenjem tožit na morilkin balkon.
A so mojo obupno slabo vest hitro potolažile vse moje bližnje sosede: »Če ne bi ti tega naredila, bi pa jaz!« me je bodrila najodločnejša med njimi. »To pač tako je, ne smeš biti preveč občutljiva.« Očitno smo v naši stolpnici same hudobe …
Sem pa izvedela, da imajo v sosednji stolpnici lepo golobje potomstvo na balkončku! Vem pa tudi, da je nekaj ulic stran stanovanje v bloku, kjer se tetka postavi na balkon z vrečo zrnja in hrani golobe. Kot bi gledal Benetke v Šiški! (Definitivno za poslikat, ampak ne poznam njenega timinga; upam, da se mi nasmehne sreča in jo kdaj ujamem.)
Torej: še so dobri ljudje na svetu in zaradi moje hudobije golobje vrste vsekakor ne bo pobralo.
No, babe firbčne, zdaj veste, kaj se je zgodilo s tistim golobom … 
1 komentar
julij 27, 2008 at 19:49 (svašta ...)
Najprej je hodil samo na obisk (beri: krast hrano našim mačkam).
Ni bil preveč zaželen (nihče ga namreč ni povabil).
Klicali smo ga Maček.
Potem se je priselil za stalno.
Zdaj ga kličemo Živko in zdaj počne, kar hoče …
(Beri: živi zelo lagodno mačje življenje; tj. žre in spi.)
p.s. Pa ne misli, da žre šalotko; to ima za posteljico ob popoldanski siesti.
4 Komentarjev
julij 27, 2008 at 19:40 (razno)
Danes so mi imponirali kaktusovi cvetovi.
Oddaj komentar
julij 25, 2008 at 21:20 (razno)
1 komentar
julij 23, 2008 at 19:57 (razno)
Samo še tale spomin iz Istanbula privlečem na dan, potem pa obljubim, da bom za nekaj časa nehala …
Izdelki, ki so mi tako imponirali.
Avtorji: istanbulski osnovnošolci.
Kraj razstave: Hagia Sofia, Istanbul.
4 Komentarjev
julij 23, 2008 at 19:46 (razno)
Sedaj ko si videla, kako “cvetijo” tulipani v Turčiji, ti dam za poduhat še turški nagelj. Naduhala sem se jih v Sveti Sofiji, kjer je bila razstava likovnih del istanbulskih osnovnošolcev. Le malokaj me tako fascinira kot izdelek otroških rok …
3 Komentarjev
julij 23, 2008 at 19:29 (mesta)
Ko sem videla, kaj turškega je na Nizozemskem opazila Kameleonka, sem se takoj spomnila svojih sprehodov po Istanbulu, kjer je bilo seveda vse turško, nekaj pa tudi nizozemskega.
Spomnim se, da so me coklice na pročelju neke gostilnice (morda je bil njen lastnik kdaj gastarbajter na Nizozemskem?) precej presenetile; sploh v kombinaciji z modrim očesom …
Prav tako niso delovali niti malo turško ogromni in nerodni, malo čudaški, porisani tulipani, ki označujejo turistične znamenitosti v Istanbulu.
Le kje so Turki sneli tulipane, ko imajo pa toliko tistih svojih nageljnov?
6 Komentarjev
julij 21, 2008 at 14:35 (drugič bo bolje?)
Na liste in cvetove tole soft grmovje ujame nešteto nešteto dežnih kapljic. Toliko, da se res lahko samo čudiš. Ampak svoje »veselje«, ko sem ga oplazila s hlačnico, ko sem šla mimo, ti bom pa raje zamolčala … Kot bi me nekdo zalil s škafom!
Oddaj komentar
julij 21, 2008 at 05:12 (Mali&Veliki Brat)
Včeraj zjutraj me je spet mikal Triglav. Seveda samo od daleč, da ne bo kakšne pomote …
Nikakor nisem ena tistih, ki verjame v bedasto prepričanje, da mora vsak Sloven’c enkrat v življenju zlesti na Triglav.
Treba bi bilo ljudem vbiti v glavo, da gore niso kar za vsakega.
p.s. Je pa včeraj triletni Mali Brat prvič prilezel do Sankaške koče nad Svetim Petrom. 867 metrov!
Mama ponosna. Presenečena pa tudi …
2 Komentarjev
