Kadar smo ob Kolpi, rentam taščin odsluženi pony.
Tudi jaz sem imela takega (le da je bil zelene barve), pa so mi tudi tistega ukradli!
Takole si pa kaj pripeljem (žal vsega tistega, kar bi mi vaške ženske od (svojega res velikega) srca podarile, ne morem strpati v košaro):
Ti bom kar priznala, da v taisti košari prevažam tudi svoja otroka; morda res ni najbolj varno, ampak jima težko odrečem takšne užitke, še posebej, ker so tako zelo praktični tudi zame – le redkokdaj sta tako pridna kot takrat, ko ždita v košari in ju mama poganja naokoli …
mojcej said,
julij 5, 2008 at 8:21 popoldan
kar oba naenkrat?
jackie4grace said,
julij 5, 2008 at 8:39 popoldan
ne, ne; ponyja sem imela v osnovni šoli; se pravi, da ga že kar dolgo nimam več
mojcej said,
julij 6, 2008 at 9:56 am
sem mislila, če oba fanta naenkrat pelješ v tisti košari?
In kako loviš ravnotežje (tudi z enim je težko, se mi zdi)
jackie4grace said,
julij 6, 2008 at 6:57 popoldan
po enega naenkrat; pa še to je na 40-letnem ponyju precej težko …