Oba Brata sta neusmiljeno in neutrudno lovila po morju. Povsem nepričakovani ulov, ki sta se ga celo sama ustrašila, je zgledal takole:
Je bil pa kos obale pod našo bajtico res pravo naselje rakovic vseh starosti in velikosti, enostavno se jih ni dalo prešteti in med poležavanjem na plaži so me urna, postrani premikajoča se bitjeca neštetokrat zmotila z žgečkanjem, ko sem jim s telesom zapirala pot čez pomol. Mali Brat jo je dosti slabše odnesel, velika rakovica ga je uščipnila v palček na nogi – sploh ne tako malo, a ni nič jokal.
Veliki Brat kar ni mogel prikriti svojega začudenja nad bratčevim junaštvom: »Mami, če bi mene uščipnila, bi se drl kot nor!«
Rada verjamem …

Emeta said,
avgust 29, 2008 at 8:28 popoldan
Ja, takale luštkana mala stvarca ima močan prijem. Preizkušeno na lastni koži. Trikrat hura za Malega brata: hura, hura, hura!
LP, E.