jackie4grace

»Pa zamudnino imate!« me je že takoj malo po osmi zjutraj izza svojega računalnika sicer prijazno, a resno in strogo opozorila študentka v vlogi knjižničarske izposojevalke.

»Pa zamudnino imam?« sem iskreno začudena in precej zmedena vprašala.

»Ja, 5 dni,« je pazljivo odgovorila, verjetno v pričakovanju kakšne burne reakcije; domnevam namreč, da so v takih primerih bibliotekarji navajeni raznoraznih popizditisov bralcev …

Nisem se hotela izgovarjati na črni scenarij, ki je prejšnji teden doletel našo družino in je bil v resnici glavni in edini razlog, da sem popolnoma pozabila na rok izposoje, zato sem samo vprašala: »Torej boste od mene hoteli nekaj denarja?« Vprašala sem sicer prijazno, a z nedvoumnim tonom – ki je seveda sporočal: »Ferdamani lopovi bibliotekarski, spet me boste olupili …« – in smrkljica ga je čisto dobro razumela, zato pa mi je še toliko bolj ponosno sporočila vsoto, ki ji jo je naračunal kompjuter: »9 evrov!«

Ker imam zelo ekspresivno obrazno mimiko (ne da bi se hvalila, ampak to so mi res že večkrat rekli) in ne znam (niti nočem) prikrivati svojih občutij, sem jo seveda zabodla s pogledom, zato je v zagovor takoj dodala pojasnilo: »Ja pač, 5 dni zamudnine imate,« – seveda v nedvoumnem tonu, ki je sporočal: »In ne mi zdej tlele srat …«

Kot bi imela strupeno kačo v denarnici, sem izvlekla 10 evrov in jih ji pomolila, a sem se vseeno odločila še malo srat: »Oprostite, kdaj bi pa morala vrniti knjige?«

»Saj vam piše na izpisku, ki ste ga dobili.«

Tu pa sem res morala še malo poostriti ton: »Očitno sem pozabila prebrati in sedaj sprašujem vas. Vam pa piše v kompjutru, v katerega pravkar gledate.«

Vdala se je in s težavo, a dovolj cinično izdavila: »Pred petimi dnevi.«

»No, zanima me, na kateri datum?«

»15. oktobra; danes pa je 20. Zamudnina je 5 dni.«

(Mater znaš super računat, tamala …)

»Torej ste mi zaračunali zamudnino tudi za nedeljo in soboto popoldne?«

»Ja, seveda, 5 dni zamudnine imate! To je jasno.«

»To je jasno, čeprav v nedeljo in soboto popoldne ne morem vrniti knjig?«

Na pomoč ji je priskočil za odnose s strankami očitno kompetentnejši kolega, na videz nekakšna mešanica med Slonom in Sadežem, ki se je zadrla name: »Ja, zamudnina se šteje tudi za nedeljo in soboto popoldne. Tu ni nobenega dvoma.«

??????????

Seveda, tu ni nobenega dvoma. Knjige sem v knjižnico res prinesla prepozno, tudi če odštejem soboto popoldne in nedeljo … Torej sem kriva. To z lahkoto priznam. A mi vseeno ni všeč logika tovrstnega kaznovanja zamudnikov. Zamudnina je bila precej visoka (vsaj meni se taka zdi), ker sem imela sposojenih kar 9 enot, ki so jih vse pomnožili s 5 (čeprav bi jih po mojem morali s 3,5 …).

In sporočilo? Kdor več bere, naj tudi več plačuje?

Nič ne rečem. Ampak včasih se mi kaj zazdi nepravično. Pa tudi če ni nobenega dvoma …

p.s. Morda veš, ali lahko pri dohodnini med olajšave navedem sponzoriranje knjižnic s plačevanjem zamudnine?