jackie4grace

»Veš, danes sem bila pa pri frizerki,« sem prejšnji teden nekega popoldneva priznala ta Glavnemu. Ker pri naši hiši je pač tako, da tega sam zlepa ne bi opazil, četudi bi zamenjala barvni odtenek za tri ali štiri stopnje …

»A res? Kaj pa kaj pravi ta ženska?« se je (zelo verjetno) zgolj iz vljudnosti pozanimal (ker jo namreč tudi on pozna).

»Ah, ves čas sva debatirali o dedcih.«

»A res? Kaj pa?« In povem ti, da je bil zelo začuden.

»Verjetno že veš, da zna vsaka ženska kaj povedati o moških hibah …«

»A res? Ampak vseeno sem prepričan, da ti nisi imela kaj dosti za povedat, ker sem jaz tako super,« je z nasmeškom zaključil in se zavzeto posvetil v tapkanje daljinca.

In potem, draga moja, sem se morala (že) spet malo spraševat o tem, kako je ta bog (ali kdor koli že) dedcem delil samozavest. Meni se namreč zdi, da ga je malo biksal …