Ko sem danes zjutraj sedela v avtu in čakala v koloni na semaforju, je mimo mene švrknila kolesarka in že sem lahko videla samo njeno roko, ki mi je še prijazno mahala v pozdrav. Soseda, ki se v službo vozi s kolesom. In v meni se je zbudil nek nedefiniran občutek, razpenjal pa se je med občutkoma, ki ju lahko povsem dobro definiram: tj. med zavistjo in med slabo vestjo. Zmrdljivo sem se ozrla na termometer, ki je kazal -1. Seveda me je streslo, a signal je bil jasen! Če lahko ona (ki še zdaleč ni edina), bi lahko tudi jaz, a ne? »Čisto preprosto je, preveč izgovorov imaš, zato se v službo ne voziš s kolesom!« sem zatrla sama sebe, ko sem se poskušala potolažiti, da jaz pa res ne morem, ker zdaj je pa res preveč mraz, pa 2 otroka imam pa … Hm, pa soseda, ki vsak dan (tudi v mrazu) kolesari v službo in iz nje, ima tudi 2 otroka … Hm hm hm …
Da je bilo spoznanje še bolj temeljito, sta se čez kakšne tristo metrov nasproti na kolesih pripeljala še dva mlada fotra (sklepam po otroških sedežih, ki sta ju imela na kolesih) in tako eliminirala moj izgovor, da jaz pa res težko, ker imam majhne otroke.
Še enkrat sem si morala priznati tisto Rugljevo – češ da je lenoba najhujši človekov sovražnik – in se skesano peljala naprej.
Če bi se res hotela voziti s kolesom v službo, bi se že zdavnaj vozila. In ko se bom res hotela voziti s kolesom v službo, se bom tudi vozila. Tako preprosto je to …
Zato ta trenutek lahko samo čestitam vsem, ki že imajo voljo se vozit s kolesom. Sama pa neham iskat izgovore.
Moj od emetedindon said,
november 26, 2008 at 21:33
Jackie,
v tej državi se je (vsaj zaenkrat) čisto legalno voziti v službo s kolesom. Že res, da se moramo vsi izogibati izgovorom, ampak prav tako legitimna je odločitev, da se v službo pač nočemo voziti s kolesom.
Meni včasih pomaga, da odvržem vse izgovore in si rečem: nočem. In potem tistega tudi ne naredim, samo nimam slabe vesti sam pred sabo. To pa je tudi nekaj, kajne?
emetadindon said,
november 26, 2008 at 21:36
Ena za vzpodbudo:
napora. Potem ti bo pa prešlo v kri.
.
Ko te bo volja, začni spomladi, ko je že lepo vreme, da lahko greš vsaj en teden brez dodatnega vremenskega
Pa še mene obvesti, da si začela, jaz na isti večer začnem rolat za trening. Si bova voljo držale
polna glava said,
november 26, 2008 at 21:39
Tole mi pa ni všeč. Ravno sem se prepričala, da se v tem mrazu pa res samo norci vozijo s kolesi (do srede oktobra sem se tudi jaz), pa mi že trkaš na vest. Torej se moram odločit, da se PAČ NOČEM! (uf, je že lažje) Ampak v ponedeljek, ko je pošteno medlo, se pa nisem mogla odločit – a mi grejo na živce, ker zmorejo, al zato, ker so s svojim vijuganjem po snegu nevarni…
emetadindon said,
november 26, 2008 at 21:42
A sva se vsula? Vidiš, kako je tvoja dobra volja nalezljiva
.
polona said,
november 27, 2008 at 08:35
Jaz se moram pa pohvaliti, da sem (preden je zapadel sneg in so poledenele ceste) tekla zunaj. Tudi ko je bilo -1. S kolesom pa se ne vozim v službo, čeprav me že malo mika. Začneva skupaj pomladi?
jackie said,
november 27, 2008 at 09:12
polona, ugotovila sem, da pred spomladjo vsekakor NOČEM na kolo
emeta, sporočim, kdaj začnem, ampak to ne bo pred spomladjo
moj od emete, tole s HOČEM in NOČEM je v resnici ena prav dobra terapija, hitro prideš na čisto sam s sabo in nehaš s cincanjem; bom danes popoldne napisala še en post na to temo