jackie4grace

Pomisli, medtem ko sta Miki in Mini miška za Velikega Brata »itak čist bedna«, pa zlepa ne more pozabiti obiska pri Spidermanu.

V Universal Studios (tudi to je v Orlandu, sem ti rekla, da tam ni, da ni …) je ena izmed atrakcij vožnja s hitrim vlakcem, med katero ti v glavo, na katero si še prej natakneš 3D očala, z vsemi svojimi rekviziti in spretnostjo nažiga sam Spiderman!

Merilo, ali otrok lahko gre na določeno atrakcijo ali ne, je po tovrstnih parkih otrokova višina. Kjer je to pomembno, imajo pred vhodom postavljen meter na določeno višino in če je otrok prenizek, pač ne sme vstopiti. In ni prav redko, da vidiš otroke, kako stegujejo vrat in se dvigujejo na prste, potem pa razočarano jokajo, ker so prenizki …

Malemu Bratu je pred vhodom v Spidermanovo domovanje uspel pravi »podvig«, saj portir ni opazil, da je stopil na prste (sicer bi rekla, da so kar striktni in nisem dobila občutka, da kaj pogledajo skozi prste; saj veš v Ameriki se ljudje hitro tožijo …) in je samo zato lahko šel na to butasto vožnjo.

Torej: potrpežljivo se pomikaš v vrsti, potem pripelje vagonček s štirimi sedeži, se usedeš, zapreš varnostno ograjo, natakneš 3d očala in divjanje se začne. Vagonček najprej vzame zalet, nato se dvigne, na kakšne 3 cm pred oči se ti približa Spiderman in ti nekaj tuli v glavo, nato se vagon sunkovito obrne v drugo smer, te še malo zatrese, drr drrr drrm drruum, in se spet dvigne in ustavi in potem se spet sunkovito spusti, na kar te še malo poškropijo z vodo (od strahu žal nisem dojela, kakšna nevarnost nam preti, ampak nas je itak Spajdo rešil …), potem pa že nek strahodejec nate preži z ognjem (in zares začnejo vate pihati zelo vroč zrak), in potem te spet stresajo in obračajo in streljajo in ropotajo in …

Sama nisem kaj dosti kričala, ker se niti nisem preveč vživela v Spidermanovo akcijo, saj me je dosti bolj skrbelo, ali je Mali Brat, ki se je prešvercal skozi vhod, sploh še v vagončku. On pa se je ves navdušen pogovarjal s Spidermanom in se zabaval in ga občudoval, ko je ta plezal tam nekje nad nami. Tudi silovito obračanje vagončka ga je (v popolnem nasprotju z njegovo mamo) izjemno zabavalo.

Če mene vprašaš, je Spiderman »itak čist beden«. Če vprašaš oba Brata in ta Glavnega, je ta tip fantastičen!

Seveda so vožnjo še dvakrat ponovili, a brez mene! Jaz sem se raje predala barvitim detajlom v parku …

Lahko si predstavljaš, ampak v Disneylandu so pred določenimi atrakcijami zelo dolge vrste, v katerih stojiš tudi po uro in več, in potrpežljivo čakaš na nekaj minut užitka … Moram priznati, da so Američani genialci za upravljanje z vrstami. V Disneyju so problem (pre)dolgih vrst rešili tako, da vrsto po potrebi (čim) večkrat navijugajo skozi ogromen prostor ali celo več ogromnih prostorov, ki jih opremijo z raznimi zasloni, na katerih predvajajo inserte iz atrakcije, na katero čakaš, in si jo tako seveda še bolj želiš; s trakovi na primer naredijo obliko polža in ti se kot ubogljivo govedo počasi pomikaš v ograjenem prostoru; in ko le prideš na vrsto, nisi ves razpiz***, ampak ves hvaležen, da se boš lahko peljal v vlakcu …

Celo na fotografiranje z Miki miško je bilo treba čakati 15 minut! Medtem ko se je Malemu Bratu zdelo slikanje z Mikijem in Mini še kar zanimivo, je Veliki Brat zaničljivo pripomnil, da sta »itak čist bedna« (na trenutke ima že čisto najstniške pripombe, že kar strah me je, kaj to pomeni …) in se slikanju blazno upiral, jaz pa priznam, da sem bila vsa srečna, ko sta me Miki in Mini stisnila v objem. Očitno sem bolj otročja od svojih otrok …

Ta Glavni (kot večina drugih fotrov) pa se je seveda po moško raje odločil za slikanje s čisto drugačnima miškama (in pomisli – povsem brez upiranja)!

Ah, tako rada bi, ampak v resnici težko rečem, da sta “itak čist bedni” …