2009 januar « jackie4grace

Kdo ste pa vi?

januar 27, 2009 at 18:47 (fuj fuj fuj)

Zdaj ti pa nekaj povem, da bom videla, ali si tudi ti kaj presenečena, ali pa sem samo jaz v nekem čudnem kratkem stiku zaradi svojih napačnih predstav in pričakovanj …

V službi je naneslo, da me je doletela rekrutacija novih kadrov, natančneje, iskali smo študente in zato na študentskih servisih objavili oglas za delo.

Kaj me je tako presenetilo? 4 od 10 študentov, ki pokličejo, se ne predstavijo!!!???!!!

»Dan, j’z pa kličem za oglas, k’ s’m ga vidu na študentu …«

»Oh, j’z pa res nočem imet nobenega opravka z ljudmi, ki se ne znajo predstavit,« včasih zaključim kar takoj, včasih pa vseeno z zelo zoprnim tonom (ne morem in nočem si pomagat) še malo povrtam: »Ja, kdo pa ste vi?«

In ne boš verjela, ti otroci (menda so celo že dobili svoje poimenovanje – generacija Y) so začudeni, ker hočem izvedeti njihovo ime. Da ti pa povejo priimek, jim je treba skoraj groziti … Do zdaj se mi je sicer zdelo, da so vsi slovenski študentje stari najmanj 19 let in je to za moj okus neka starost, pri kateri naj bi se človek že znal samozavestno predstaviti, ampak je več kot očitno, da sem živela v zmoti in imela prevelika pričakovanja.

Boš mogoče rekla, da tudi sama ne cvetim od prijaznosti. Sem že premišljevala o tem … Na prvi pogled res ne, imam pa drugo kvaliteto. V življenju iskreno verjamem, da te kritizira in stvari v obraz pove samo tisti, ki ti hoče resnično dobro. Torej je moja pripomba za njih lahko samo koristna. Če jo generacija Y le hoče pravilno razumeti …

Kot vidiš, prijateljica moja, sem na dobrodelni misiji učenja bontona slovenskih študentov. Le kaj počnejo po šolah?!?

10 Komentarjev

Čez noč dozorel

januar 23, 2009 at 18:18 (Mali&Veliki Brat)

Moji dragi komentatorji – Emeta, Mojodemetadindon in Mars – komaj čakam, da vam povem! Še včeraj zvečer je bil odziv na mojo zamisel o samostojni skrbi za popoldanske dejavnosti še dokaj nespodbuden: »Mami, ti kar naredi koledar, ampak jaz mislim, da res še nisem dovolj zrel za to. To je zame res preveč. Ko bom star sedem let, ne rečem, ampak zdaj pa tega sigurno še ne znam.«

Ko pa sem prebrala vaše spodbude in nasvete o nagrajevanju z nalepkami, sem že takoj zjutraj, ko sta Brata prilezla iz postelj, začela z novim nagovorom: »Takole bomo naredili: imela bosta svoj koledar. In če bosta pridno pripravljala svoje nahrbtnike, bosta vsakič dobila enega smeška, za deset smeškov pa ta veliko spidermanovo nalepko.«

Po blesku v očeh Velikega Brata, sem takoj vedela, da sem zmagala! Še več, take zmage sploh nisem pričakovala, saj me je že čez nekaj trenutkov vprašal: »A če pripravim ruzak še za ‘tamavga’, dobim dva spidermana?«

Sicer si ne bi mislila, ampak očitno se da »dozoreti« tudi čez noč …

5 Komentarjev

Fanta, dobila bosta svoj koledar!

januar 22, 2009 at 21:19 (Mali&Veliki Brat)

»Fanta, čez vikend vama bomo pa izdelali svoj koledar!« sem navdušeno začela svoj novi, kar malo zahrbtni, prodajni nagovor, načrt za katerega sem skovala po odličnih nasvetih komentatorjev v postu Rekviziti.

»Kakšen koledar?« je bil že na začetku nezaupljiv Veliki Brat, medtem ko se je Malemu vse skupaj zdelo tako zanimivo, da je raje kar takoj stekel stran.

»Na vrata vajine sobe bomo nalepili velik list in nanj bom napisala vsak dan posebej in kaj imata tisti dan. Zraven bomo narisali, kaj paše v vajin nahrbtnik. Vidva bosta tako lahko sama pripravila vsak svoj nahrbtnik. To bo prima, boš videl!«

Mulc je naredil ksiht kot kakšen direktor banke, ki ti zavrne posel kot največjemu nesposobnežu, in pripomnil: »Mami, ti kar naredi koledar, ampak jaz mislim, da res še nisem dovolj zrel za to. To je zame res preveč. Ko bom star sedem let, ne rečem, ampak zdaj pa tega sigurno še ne znam.«

Hm … Sicer se je na tem mestu najina debata končala, a prav na tem mestu sem tudi dobila zelo močno voljo, da dosežem svoje.

Dragi Veliki Brat, res je tudi, da boš kmalu star sedem let, ampak tvoja mati se je odločila, da bo treba dozoreti že prej!

Draga Grace, samo tebi pa priznam, da res še nimam pojma, kako bom tole izpeljala …

Ameriški predsedniki ob zaprisegi menda rečejo so help me god. Kdo bo pa meni pomagal?

3 Komentarjev

Pofočkanje

januar 22, 2009 at 20:18 (razno)

Ker se je najprej našla ena dama in potem kar še ena, ki bi rada brala resnice o meni, naj bo:

sem tak človek, da z največjo lahkoto našteje še več kot sedem resnic o sebi*, a ker tale igra pofočkanja pravi sedem, naj jih bo torej samo sedem;
zelo zelo slabe živce imam in če želim biti potrpežljiva, se moram zato izjemno potruditi;
v tretjem razredu osnovne šole sem bila obsedena od zamisli, da bi ustvarila svoj jezik. Idejo sem kmalu opustila, ker sem si izmišljevala tako težke besede, da si jih niti sama nisem mogla zapomniti.
dolgo časa sem živela v prepričanju, da imajo pomaranče lupino zato, ker nočejo, da bi jih ljudje jedli. In če sem čisto iskrena, to verjamem še danes …
verjamem, da bi bil svet veliko lepši brez plazilcev; kače, krokodili ipd. so na svetu samo zato, da se mi lahko gnusijo in se jih lahko bojim.
imam hudobno in lumpasto navado (ki me izredno zabava), da vsakogar, ki me ne cesti vpraša za kakšno ulico ali kaj podobnega, napotim v napačno smer;
skoraj vsak dan se z lahkoto domislim kakšnega novega mesta, kraja ali države, kamor moram nujno odpotovati še v tem življenju.

p.s. Pofočkani sta pa Coprnica in Kameleonka. Prav vama je …

* morda se temu z drugo besedo reče, da rada nakladam. Obstaja nek test za ugotavljanje kreativnosti. Vprašajo te, na koliko različnih načinov bi znal uporabiti opeko in ti dajo 15 minut časa. Potem ti razložijo, da tvoja kretivnost ni ogrožena, če našteješ več kot 30 načinov. Jackie jih je naštela 45 v 9 minutah …

3 Komentarjev

Peggy in njenih 16 otrok

januar 19, 2009 at 15:07 (femine, svašta ...)

Od daleč se zdi, kot da gre samo za dve umetniški plošči, dobro umeščeni v vrtni ambient, pogled od blizu pa razkrije, da se je takole skromno dala Peggy Guggenheim zakopati na vrtu svoje vile Vernier dei Leoni zraven svojih ljubljenih psičkov.

Ljudje, ki svojim psičkom in muckom pravijo moji otroci, so se mi vedno zdeli malo posebni. Čudaški, če povem po resnici. Sama med psi in otroki pač ne zmorem potegniti enačaja … Je pa res, da z lahkoto razumem, da se na psa navežeš enako močno kot na otroka in ti torej pomeni enako veliko. Eden izmed njenih cuckov je celo imel enako ime kot njena hči Pegeen. Sicer pa priznam, da je bila pri izbiri imen kar precej izvirna … Cappuccino … Hong Kong … Sir Herbert … Peacock …

Ta Glavni je pripomnil, da je življenjska doba nekaterih njenih psov sumljivo kratka. Le kaj je Peggy počela s temi svojimi otroki?

Oddaj komentar

Uboga Peggy

januar 19, 2009 at 10:46 (fantastično)

Odkrito priznam, da vsakič ko v Benetkah zagledam tisto belo, nizko palačo ob Velikem kanalu, kar s precej fovšije pomislim: mater, res težko je bilo tisti Guggenheimovki … vse življenje je morala zbirati umetnine … (Zloba v meni, kaj morem)

Naš ta Glavni pa – z nič kaj dosti tankočutnosti za umetnost – itak pravi, da je vsak umetnik samo toliko dober kot njegov mecen … V skladu s to izjavo bi bila lahko tudi tista čudovita Ernstova slika Antipope, ki jo lahko vidiš na stalni razstavi iz zbirke Guggenheim. Še posebej, če veš, da je bil Max Ernst poročen z bogato dedinjo in zbirateljico Peggy Guggenheim. Sicer samo štiri leta, ampak vendarle.

Guggenheimova zbirka premore kakšna dva Picassa, nekaj Mirojev, Magrittov, Modiglianija, Kandinskega, Pollocka, Dalija, Ernsta, fotko Yoko Ono, prikupne slike Peggyjine hčere Pegeen in še in še. Vse to + sapojemajoč giardino Nasher + čudovita vila Vernier dei Leoni z božansko jedilnico + terasa s pogledom na Canale Grande, ja, Guggenheimovki je bilo res težko v življenju … Uboga Peggy.

Znano je, da se dedinje velikega formata rade afnajo (pomisli samo na Hiltonovo smrkljo, ki si je omislila roza bentleyja), a Guggenheimovka se je afnala vsaj v pravo smer in denar zapravljala za umetnine, česar ji sploh ne morem zameriti, prej nasprotno …

In res všeč mi je tudi tale napis z njene marmornate klopce.

s73f08491

s73f08441

s73f0841

s73f0840

Oddaj komentar

Rekviziti rekviziti rekviziti

januar 18, 2009 at 22:57 (fuj fuj fuj)

Ura je 23.43 in namesto da bi že spala, bom še malo zajebentila. Razumele me boste vse, ki ste kdaj rodile …

s73f0933

Evo, tole je slika pripravljenih potrebščin Velikega&Malega Brata za ponedeljek: šolska torba, v kateri mora biti sveža!!! telovadna oprema, kuferček za vrtec, ki mora vsebovati vso preobleko v primeru kakršnekoli nesreče na oblačilih, vrečki s hlačami za nemoteno igro na snegu, pa še nahrbtnika z rekviziti in napitki za popoldanski krožek … In pomisli, ta teden je celo en nahrbtnik manj, ker ne bodo več hodili s šolo na plavanje!

Priznavam, da komaj zdržim tale tempo. Na pamet moram vedeti, kateri dan ima kaj kateri od Bratov, kdaj česa nima, kdaj potrebuje sokce za okrepčilo itn., da o opranih štumfih in gatah niti ne govorim. Priznam, da sem v tem spominu precej slaba in da dostikrat kaj pozabim …

In zakaj zdaj bentim, namesto da bi spala? Čakam, da pralni stroj opere do konca spodnje perilo in nogavice, da bosta Brata zjutraj imela kaj čistega za obleč. Vse skupaj bom potem zmetala v sušilec, ki naj se ponoči afna po svoje …

p.s. Ta Glavnemu sicer ne pripravljam torbe za v službo, bom pa zjutraj jaz tista, od katere bo hotel izvedeti, katero kravato naj obleče.

9 Komentarjev

Moja nova vaza

januar 18, 2009 at 20:27 (razno)

Kaj sem si kupila v Benetkah? Ker moram za kakšen boljši primerek iz muranskega stekla še malo precej šparat, sem si v trgovini ob muzeju Peggy Guggenheim privoščila takole simpatično in praktično vazico, očala po okusu Guggenheimovke mi nekako ne pristajajo najbolje …

Morda se ti ta trenutek vazica zdi še malo čudna, a ko bom kupila kakšen cvet, jo bom poslikala še v funkciji in videla boš, da je kar simpatična.

cimg0575

Oddaj komentar

Gondolieri

januar 18, 2009 at 19:13 (mesta)

Ne spomnim se, da bi gondolieri tako zavzeto vabili ljudi na vožnjo z gondolami. Morda pa sem med prejšnjimi obiski Benetk dobila napačen vtis in so tokrat, ko ni bilo nobene gneče, pač samo prišli bolj do izraza.

s73f07411

Vsekakor pa je treba reči, da pridno furajo svoj stil – če je premrzlo za črtasto majico ali pulover, lahko črtast šal enako dobro opravi svojo funkcijo. So frajerji, so …

s73f0771