februar 26, 2009 at 13:18 (jezik(avo))
Že pred časom, ko sem v slovenskem National Geographicu brala članek o sicilskih mumijah, sem se začela spraševati, kako se pa to po slovensko res pravilno imenuje? Sicilski? Sicilijanski? Njihov lektor bo že imel kakšno svoje kompetentno pojasnilo, zakaj se je odločil za izbiro pridevnika sicilski. Itak imata pa sskj in pravopis vedno vse odgovore …
Pravopis navaja obe različici pridevnika: sicilijanski in sicilski, prebivalec otoka pa je Sicilijanec ali Sicilec. Medtem ko za žensko obliko pravopis navaja samo Sicilijanko, Sicilke pa, zgleda že tako, tam ne živijo …
Zakaj se sploh vsajam? Oblika sicilski se mi pač zdi precej za lase privlečena. Rahlo butasta. Istega tipa kot oljčno olje …
Morda ima pa celo prav Valetka, ki pravi, da Siciljani radi dobro jedo?
p.s. Pa tudi na tvojega Sicilijanca v tangicah sem se spomnila … Bi sicer vstavila link na tvoj zapis, ki je obtičal še na najinem Večerovem blogu, pa je tam taka zmešnjava, da se žal ne da …
9 Komentarjev
februar 22, 2009 at 20:16 (razno)
Stavim, da jih zebe … Ampak važno je, da so že tukaj!
2 Komentarjev
februar 22, 2009 at 19:50 (Mali&Veliki Brat)
V 106. leto življenja (oprosti slabemu humorju, ampak se ga kar ne morem otresti …) sem zakoračila kar dvakrat ponosna – pa ne nase, ampak na Brata.
Prvič ponosna: Mali Brat mi nikakor ni hotel izdati, kaj sta mi s ta Glavnim kupila za rojstni dan (čeprav sem zelo vztrajno moledovala, je bil pamžek popolnoma neomajen), na koncu pa sem morala skrito darilo še čisto sama iskati. Skrila sta ga pod kup nezlikanih srajc – tj. na tisto prekleto mesto v naši bajti, kamor se kopiči nezlikana roba in mi tam dela sramoto – ta Glavni je bil sigurno prepričan, da tam darila ne bom iskala, saj me le redkokdaj zanese tam mimo …
In še drugič ponosna: Mali in Veliki Brat sta šla danes popoldne s svojo ujno na Sveti Peter. Mali Brat je ves čas »fodil sam«! Čeprav je menda res, da je bil t.i. lov na gormite zelo v pomoč pri motivaciji, mu za današnji podvig damo velik plus … To, da pa moj štiriletnik zna tako dobro čuvati skrivnost, to je pa nekaj, v čemer se sama v 106 letih življenja še nisem prav dobro izurila …
5 Komentarjev
februar 17, 2009 at 12:58 (fuj fuj fuj)
»A v soboto imaš rojstni dan? Ja, koliko boš pa stara?« me je zjutraj pri kavi vprašal znanec iz naše poslovne stavbe.
»36.«
Ja, v soboto bom stara 36 let. Ah, fuj, ampak saj ni važno …
Me je pa že skoraj imelo, da bi uporabila tisto oguljeno šalo, za katero se zdi, da človeku z leti postaja vse bolj zabavna: saj veš, k svoji pravi starosti dodaš kar nekaj let in potem blazno uživaš, ko vsi medlijo in te občudujejo, kako dobro izgledaš …
Ravno zadnjič sem znanega slovenskega pankerja, ki ga vsak dan srečujem v menzi, slišala pripovedovati, kako vsi ljudje mislijo, da je on star malo čez 50. Ampak so se dobro zajebali, ker on je star 365 let! Je pa seveda res, da zelo dobro izgleda in ni kriv, da se vsi motijo …
Če te torej kdo vpraša, koliko sem stara, je jasno: »Letos jih bom 92!«
p.s. Ne morem verjeti, kakšne pišem! Ampak to bo kaj v zvezi z mojimi leti …
9 Komentarjev
februar 17, 2009 at 12:37 (Mali&Veliki Brat)
McCrafty, šesta mapa in šesta slika v njej:
To je ajmarček, v katerem smo kopali Malega Brata, ko je bil star štiri mesece in smo bili na morju.
Ah, kje je že to …
3 Komentarjev
februar 16, 2009 at 13:14 (fantastično)
Ko sva že pri plašnosti. Tudi tele niso bile kaj posebej korajžne …
Oddaj komentar
februar 16, 2009 at 13:04 (fantastično)
Kot veš, sem vikend preživela na odmaknjenem posestvu.
Poglej, kdo mi je delal družbo …
Ti povem, ta živalca ima najlepše oči na svetu.
p.s. 1 Ko sem opazovala njuno plašnost (nista še dolgo za ograjo), si seveda nisem mogla kaj, da ne bi pomislila, kako otročje lahko bi bilo starševstvo, če bi bili tudi človeški mladiči tako plašni. Moja dva mladiča seveda nimata niti p od plašnosti …
p.s.2 Obema živalcama je ime Piki.
3 Komentarjev
februar 16, 2009 at 12:48 (fantastično)
Poglej to lepotico, ki ne bo nikoli moja …
Seveda je to nekdanje župnišče. Itak …
Vatikan ima svoje izpostave na najboljših lokacijah po vsem svetu.
Se vidi, da ima dobre veze …
Oddaj komentar
februar 13, 2009 at 11:14 (razno)
10 Komentarjev
februar 10, 2009 at 11:53 (Mali&Veliki Brat, fantastično)
Našli smo Piko Nogavičko! In to v nedeljo popoldne v Mladinskem gledališču. Kot kaže, jo bomo tja šli še večkrat poiskat, saj je Veliki Brat izjavil: »To je bila najboljša predstava od vseh, kar sem jih videl. Pa tudi od vseh filmov je boljša!«
Še dobro, da je bila predstava res tako GENIALNA in me je hitro spravila v dobro voljo, saj sta mi Brata pred predstavo tako dvignila pritisk, da bi najraje odšla domov. To bi zagotovo tudi storila, če se prijateljica ne bi tako potrudila za karte.
Ne vem, zakaj vsi drugi otroci lahko stojijo zraven svojih staršev in bolj ali manj mirno čakajo, moja dva pa se morata ves čas nekaj špikat, zezat, cviljukat, se kepat, se porivat, se hihitat itn. in sem jaz vedno in povsod skoraj edina mama, ki živčno vrešči? Mali Brat je seveda dvakrat telebnil po tleh (od tega enkrat po krivdi starejšega sorojenca, ki bi mu v tistem trenutku najraje eno primazala – pa naj se spektakel začne še pred spektaklom …) in imel čisto mokre hlače, tako da je predstavo moral gledati v žabicah. Saj pravim, še dobro, da mi je bila predstava všeč in sem hitro pozabila na njuno huliganstvo …
Me je pa Mali Brat v avtu nasmejal s svojim komentarjem: »Ampak, mami, Pigovička pa ni imela ta pjavga Pičkota!«
Mislil je seveda Fickota …
8 Komentarjev
