Malega Brata sem včeraj pospremila v vrtec s kovčkom, ki ga je sam!!! (o barvni (ne)usklajenosti izbranih oblačil raje ne bom razpravljala, čeprav bi bila izvrstno izhodišče za smeh) pripravil za odhod na kmetijo.
Verjetno je odveč praviti, da ga s ta Glavnim precej pogrešava, le Veliki Brat je nekako poskušal prikrivati svoja čustva.
“Ali kaj pogrešaš bratca?” sem ga vprašala včeraj zvečer.
“Niti ne, mogoče samo za kakšen pretep,” je odvrnil precej brezbrižno.
“No, saj te lahko tudi jaz malo nabutam, če pogrešaš batine,” sem se prijazno ponudila.
“Ah, ne, mami. To ne bi blo čist isto,” se je zmrdnil.
polona said,
junij 3, 2009 at 08:51
Ja, bratovska ljubezen! Ni lepšega. Pri nas je Blaž trenutno na taboru (za 5 dni!). Tine je dva dni govoril:
- super je, da Blaža ni, ker se ne kregava!
- super je, da Blaža ni, ker lahko zvečer zaspim, saj me ne moti njegova bralna lučka…
No, včeraj zvečer je pa že jokal, ker mu ga nisem dala na telefon.
LP
Kate said,
junij 3, 2009 at 17:26
Hahaha, dobr razmišlja, ni kaj
emetadindon said,
junij 3, 2009 at 20:36
Ni ga čez bratske batine! Se nimaš s kom skregati in potem pobotati, da se lahko družno postaviš proti tretjemu (mami). Izkušnje
Moj od Emete said,
junij 6, 2009 at 21:30
Jaz imam dve mlajši sestri dvojčici in pretepe sem lahko v miru (če temu lahko tako rečemo) prepustil njima. In sta z vso vnemo, ki jo premoreta, pretepe tudi udejanjali. Ej, ni ga hujšega, kot če se stepeta dve punci! Izkušnje pač.