jackie4grace

Samo dva razloga sta za tale post, prvi vremenski, drugi jezikovni, ampak oba simpatična …

1. V torek sem imela daljši službeni postanek v Novi Gorici. Ker sem se iz Ljubljane odpeljala v sitni, zoprni, sivi, mokri, zagamani, škodljivi, morilski, ubijalski megli, me je novogoriški sonček ne samo razveselil, ampak osrečil! Martinčkanje ob kavici na terasi pred Perlo je bilo že v teku in privoščila sem si ga tudi sama. Še toliko bolj razkošno se mi je zdelo, ker po nekajtedenski ljubljanski megli sploh pomislila nisem na tak luksuz, da bi lahko kavo pila na toplem soncu. Popolnoma srečna sem si naročila eno belo brezkofeinsko …

2. Ko je gospodična (tako zelo lepo- in dolgonoga, da sem prav z nasmeškom opazovala, kako naklonjeno sta jo sprejela starejša žentlmena za sosednjo mizo …) prinesla mojo brezkofeinsko kavico, je rekla: »Pa še ena deka za gospo.« Morda se motim, ampak v Žabariji nisem še nikoli slišala drugega kot »ena brezkofeinska«, Primorci pa so očitno (spet) z veseljem šli v izposojanje k Italijanom. In dobili so »deko«.