To ne bi b’lo čist’ isto …

Malega Brata sem včeraj pospremila v vrtec s kovčkom, ki ga je sam!!! (o barvni (ne)usklajenosti izbranih oblačil raje ne bom razpravljala, čeprav bi bila izvrstno izhodišče za smeh) pripravil za odhod na kmetijo.

Verjetno je odveč praviti, da ga s ta Glavnim precej pogrešava, le Veliki Brat je nekako poskušal prikrivati svoja čustva.

“Ali kaj pogrešaš bratca?” sem ga vprašala včeraj zvečer.

“Niti ne, mogoče samo za kakšen pretep,” je odvrnil precej brezbrižno.

“No, saj te lahko tudi jaz malo nabutam, če pogrešaš batine,” sem se prijazno ponudila.

“Ah, ne, mami. To ne bi blo čist isto,” se je zmrdnil.

Kako je bog delil samozavest?

Ta Glavni me je včeraj popoldne prijazno zapeljal do trgovinice, v kateri sem nakupila nekaj metrov raznih obrobnih trakov, kakšen kilogram gumbov in celoten mavrični spekter zadrg za svoj najnovejši hobi.

Ta Glavni velja za zelo kulturnega voznika. Rad ustavlja pešcem (in še raje mladim pešakinjam), ki čakajo na prehodu. Tudi včeraj je bilo tako. Prehod sta ravno prečkali kvalitetno korpulentni mladenki na rolerjih (če sem malo zlobna, mirno zapišem, da sta morali imeti kakšne posebno močne rolerje). Pa ne boš verjela, ampak vso svojo špehnato korpulenco jima je nekako uspelo stlačiti v oprijete pajkice.

Jaz se včasih sprašujem, kako je ta bog delil samozavest, ta Glavni pa je takoj ugotovil, v čem je trik: »Zgleda, da je to prašičja gripa …«

V koliko minutah bom brez celulita?

»Ti, zdaj mi pa ti, ki si strokovnjak za marketing, povej, do kam tole lahko še gre,« sem se zazrla v ta Glavnega, ko sem na televiziji videla v oglas, v katerem ti povedo, da hujšaš med spanjem, če se prej namažeš s kremo. Res me zanima, kako etično je takole izigravati nesrečne debeluške? Pa ne samo njih, je namreč skorajda ni babe, ki ne bi vedno raje še malo shujšala …

»Ja, saj veš, marketinške laži oglaševalcev z zajetnim budžetom so se od nekdaj in se tudi vedno bodo tolerirale,« je rekel precej indiferentno.

»No, kaj pa boš rekel, če ti povem, da so zdaj odkrili serum, ki celulit odpravi v dveh minutah?!?«

»Aja, za koliko minut ti ga pa odpravi?«

Peterletov nos

»Mami, veš, kaj se meni zdi?« me pred večernim spanjem nagovori šestletni Veliki Brat.

»Kaj se tebi zdi?« ga vseeno z zanimanjem vprašam, čeprav bi veliko raje videla, da bi zaspal brez diskutiranja, s katerim poskuša odložiti spanec.

»Če je na tem svetu mogoče t’ko, da najprej mi živimo in ko pol mi umremo, živijo eni drugi in ko še oni umrejo, mi spet pridemo nazaj? Ker men’ bi b’lo to ful všeč …«

»Ja, ne vem no, mogoče je pa res tako …«

»Upam, da je …«

Kratek premor …

»Kako je pa to z morskimi psi?«

»Res ne vem.«

»Ah, pol pa vsaj povej, zakaj oni lahko pod vodo dihajo?« vidno razočaran nad mojo nevednostjo vseeno vztraja.

»Saj veš, da imajo škrge.«

»Ja, ampak orka jih pa nima. Luknjo ima.«

»Orka je sesalec.«

»Pol pa povej, kdo je orki naredil luknjo?«

Pa kaj vse me ta pamž sprašuje, ko bi že zdavnaj moral spati!

»Ja, kdo je pa človeku naredil nos?« vprašam, ker se seveda ne spomnim nobenega izdelovalca lukenj pri orkah …

Po nekajsekundnem premisleku zelo samozavestno ustreli: »Peterle!«

p.s. Ko naslednje jutro kihnem, Veliki Brat pripomni: »Peterle ti ni naredil dobrega nosa!«

Dialog med zakoncema

»Na, muci, tole je zate,« mi je danes rekel ta Glavni, ko je stopil v pisarno in zelo ljubeče postavil predme krožnik s tortico.

»A to si prav zame prinesel?« vprašam, ker je začudenje pač preveliko …

»Ja, za koga pa? Prav zate.«

»Saj vem, samo zato, ker tebi ni dobra.«

»Muci, ti pa res vse veš …«

Dialog 1. avgusta

Včeraj, zgodaj popoldne sem moža peljala proti servisu, kamor je spet odpeljal svojo koreto na nek zelo nujen servis. Ne vem sicer, kaj misliš ti, ampak meni se je že večkrat zazdelo, da se moški zadržujejo na avtomobilskih servisih s popolnoma enako radostjo kot ženske na kakšni manikuri ali pedikuri …?

In vozila sva se mimo pop tv-ja, ko se je na parkirišču ob cesti ravno odvijal prizor, v katerem sta se nad prtljažnik parkirane korete sklanjali dve mladi, visokorasli biondini v najkrajših možnih hlačkah, na precej visokih petah, varno skriti za šmensi sončnimi očali (poznavalki ženske duše, kakršna si, ta opis za pravilno predstavo sigurno že zadostuje).

Prisežem, da nisem bila jaz, ampak se je glas – resnici na ljubo precej zajedljiv – kar sam oglasil nekje iz mene:

»Ja, kaj takega pa tebi tudi slučajno ne uspe zgrešit, a ne?!?«

»Ne, ne muci, jaz sem samo za vsak slučaj pogledal, če je to kakšna znana s pop tv-ja. Bi še tebi povedal.«

In potem spet kar en zoprn glas nekje iz mene:

»To pa čudno, zakaj potem nikoli ne pogledaš kakšne debeluhlje? Lahko bi namreč bila Nataša Pirc Musar s pop tv-ja?!?«

»Ne, muci, to pa ni čudno …«

No, tole je potem že bil moj glas:

»Ne, to pa res ni čudno.«

Čez nekaj trenutkov:

»Muci, Nataša Pirc Musar že zdavnaj ni več na pop tv-ju.«

»Vem. Ona ima druge kvalitete.«

Okus se jim sploh ne spreminja …

Včeraj sem po dolgem času obiskala stara znanca. Mož in žena, plus 3 hčere. Prvi dve že skorajda ne več najstniški, tretja pa najstnica šele začenja biti. Spoznali smo se, ko sta bili prvi dve hčeri stari kakšnih 6 in 3 leta, tretje pa sploh še ni bilo … tj. spoznali smo se pred kakšnimi trinajstimi leti!!! (Seveda se mi sploh ne sanja, kdaj so tako hitro minila.)

»Koliko sta pa tvoja sinova stara?«

»6 in 3.«

»A vidiš, kako to lepo teče? Ko smo se spoznali, si bila ti mlada, jaz sem bil pa že star. Zdaj si pa tudi ti že stara, ha ha ha… Jaz sem pa spet mlad … ha ha ha ….«

»Ha ha ha …«

(Oblaček nad mojo glavo: Zgleda, da se tipu kar kvalitetno meša, bemti, jaz že nisem stara! Mogoče se ti to začne dogajat, ko si 60 let star moški …)

In potem je le dodal še stavek (prejšnji je bil namreč čisti nonsense …), ki mu res težko oporekamo (mlade in stare): »Ja, veš, moškim so vedno mlade všeč. Okus se nam sploh ne spreminja.«

Dialog meseca junija

»O, živjo, se pa res že dolgo nisva slišala!«

»Ja, res, kako si kaj?«

»Precej garaško. Pa ti?«

»Ah, sprijaznil sem se že, da so na svetu sami kreteni. Se pa zaradi tega še vedno vsak dan sekiram.«

Nekako mi ni uspelo najti nobene primerne tolažilne besede.