jackie4grace

Saj me že dobro poznaš in veš, da je moj hobi norčevanje iz Cesarjevih solat, ki to v resnici sploh niso (a jih strežejo pod tem imenom) …

Ker sem danes kar dobro razpoložena za sikanje, ti pokažem fotko solate, ki jo v eni najbolj “asastih” ljubljanskih oštarij strežejo pod imenom Cesarjeva solata.

Če odštejeva piščanca (ki pa ga menda v izvornem receptu itak sploh ni bilo), ima tale “asasti” primerek s pravo Cesarjevo solato skupno samo ime, sestavine pa prav nobene.

Stavim, da bi se stari Cardini nad jogurtom, gobicami, paradižnikom in berivko samo čudil. Jedel pa take solate sigurno ne bi …

p.s. Malo sem si privoščila natakarja in ga vprašala, ali je prepričan, da mi je res prinesel Cesarjevo solato. Bil je popolnoma prepričan …

Dvorana, v kateri sem danes imela seminar, je imela res svojevrstno dekoracijo …

Prišlo mi je na misel, da bi tale pušeljc (so pred nami v dvorani imeli kakšno žalno slovesnost in vse skupaj pozabili pospraviti?) dala odnesti, a sem se zbala, da ne bi izpadla preveč ohola in sem se raje delala, da venca ne vidim, čeprav ga je res težko spregledati.

Le nekaj metrov stran pa je hišni aranžer postavil še eno svojo mojstrovino …

Včeraj sem bila pri endodontinji na Metelkovi naročena ob pol dveh popoldne. Vprašanje prevoza ponavadi rešim tako, da se usedem na službeno kolo in odpedlam. Sicer sem imela kakšen pomislek zaradi zelo črnih oblakov, a je kolo v Ljubljani vseeno najhitrejše sredstvo premikanja, plus ima določene zelo zaželene in prijetne učinke na telo, ki jih sedenje v koreti nikakor nima …

Kolo sem priklenila ob kandelaber s ključavnico, ki se odpira na ključek. Ravno ko sem bila že na zobozdravniškem stolu, je zdravnica rekla:

»Joj, kako pada dež!«

»Joj, jaz sem pa s kolesom!«

»Joj, pa še na rentgen boste morali.«

Že takrat sem slutila sranje, a sem vdano prenašala vrtanje po zobu …

A sem imela srečo. Medtem je že nehalo deževati. A sem imela tudi smolo. Medtem so mi ukradli kolo! Na kandelabru je bila priklenjena samo še moja črna ključavnica; popolnoma nepoškodovana. Nikoli ne bom razumela, kako je pički lopovski to uspelo. Glede na lokacijo sklepam, da je kolo pajsnil kakšen narkomanski junkie. No, tudi če se motim, nimam občutka, da jim delam krivico … Včeraj, ko sem potem čakala taksi in opazovala skupino zadrogirancev (zreti v tako propadle ljudi je strašljivo!), ki se vztrajno zadržujejo v bližini metadonske ambulante, sem namreč prišla na naslednjo misel: zelo zelo čudno se mi zdi, da sem morala endodontinji, ki pri svojem delu uporablja sodobne in nadstandardne aparature – tako zelo sodobne, da jih naša zdravstvena zavarovalnica ne krije – za zdravljenje v dveh polurnih seansah doplačati 120 evrov!

Junkie, ki mi je sunil kolo, metadon seveda dobiva zastonj!!!???!!!

Verjetno te niti ne zanima kaj dosti, kakšno je razmerje v vojni med mano in goloboma, a ti vseeno povem. 1:2 v korist frdamanega ptiča! Golobica je zvalila jajce, ker gnezda nisem pravočasno odstranila!

Kaj naj pa zdaj?!?!

Odstraniti ne, pustiti? Odstraniti, ne pustiti?

Ah, prav zabava me, kako zelo usodne utegnejo biti navadne vejice …

Sicer pa ti moram priznati (čeprav nerada), da sem si golobje jajce z zanimanjem ogledala, kar seveda še ne pomeni, da se spreminjam v navdušenega ornitologa (prepričana sem, da le-ti vadijo svoje znanje na kakšnih atraktivnejših ptičjih vrstah, kot so golobi), ampak naj ti povem, da je golobje jajce precej manjše od kurjega, približno toliko veliko kot kakšno prepeličje jajce, vendar popolnoma enobarvno, zdi se skoraj prosojno, lupina pa je (vsaj na videz) zelo krhka.

Ha! Zaradi tele krhkosti sem pomislila na tiste (ne)spretne rokice Malega Brata … Zagotovo bi mu uspelo …??? Ampak ker gre za balkonček v osmem nadstropju, mu igre s ptičjim jajcem pač ne bom dovolila.

Škoda, očitno se bom morala kar sama znajti … Grace, help me!!!

Če sem včeraj napisala, da je vojna z goloboma dobljena, sem se zmotila. Kakšna naivčina!

V resnici je šlo samo za eno dobljeno bitko, saj kot kaže, vojna še zdaleč ni končana …

Danes dopoldne sta ptiča spet privlekla nov material, gnezdo pa je videti že skoraj v zaključni gradbeni fazi! Grace, I need help!

Draga moja, sledijo dobesedni prepisi s predzadnje strani kataloga, ki so mi ga po pošti poslali iz Manga.

Elizabeth Hurley for MNG

To poletje, odkrijte našo novo in neustavljivo privlačno omejeno izdajo kolekcijo kopalk, ki jo je oblikovala Elizabeth Hurley.

Plus, sestri Penélope in Mónica Cruz še vedno delata z nami, na novi omejeni izdaji kolekcije.

Zadovoljstvo zajamčeno

V naši trgovinah smo veseli ponuditi zamenjavo ali vrnitev na ne-nošenih in neopranih oblekah.

Psychodenim Test

Še niste obiskali našo mikrostran?

Nakupujte brez, da bi zapustili svoj dom ter začnite posodabljati svojo garderobo od prvega klika. V naši navidezni trgovini boste našli izbor dodatkov ter …

Check our list of stores

Check our list of stores worldwide at …

Priznaj, da te prevod zabava. Zanima me samo, ali je v slovenščino prevajala Elizabeth ali pa sestri Cruz. Vsekakor je bil to nekdo, ki ne zna slovensko …

Veš, ko mi nekaj začne dražit živce, se težko kar sprijaznim …

Kar vidiš na sliki, so prišitki na pasu, ki je bil kupljen skupaj z otroškimi hlačami! Vseh priveskov na hlačah raje nisem preštevala (nima smisla, da samo sebe spravljam ob živce), res pa ne razumem, zakaj morajo biti na otroškem pasu všiti kar 4 listki: na prvem piše 88 cm, na drugem 100% poliester, na tretjem importado para Mexico por Zara Mexico (le zakaj se je pas potem znašel v ljubljanskem btc-ju?), na drugi strani tretjega listka sta poliester in hecho en Bangladesh prevedena v 11 jezikov, na četrtem listku pa so še tista blazno pomembna navodila za vzdrževanje.

Seveda mi je pa najbolj všeč tole:

Ja, sodobni proizvajalec pač vnaprej misli na sodobnega potrošnika, ki bo te trapaste listke jasno porezal stran, in je zato tudi že prijazno in pozorno predvidel mesto, kjer naj stupidni kupec to stori …

Ni mi všeč, ampak v takšni družbi in časih živimo: nekaj prišijemo z namenom, da bomo to potem nonšalantno odrezali stran!?! In jasno ustvarili še več smeti!!!

Ne vem, no, ampak meni se res zdi, da zna biti vsa tale globalistična embalaža z vsemi možnimi dodatki in podatki za sodobnega potrošnika pogubna … Ma kaj zdi se mi, prav na živce mi gre!

p.s. Verjetno je na mestu, če zaključim s tistim eko-vicem:

Zemlja se je potožila Soncu, da je dobila mozolje.

“Kakšne mozolje?”

“Ah, homo sapiens.”

“Ne sekiraj se, to mine …”

Poglej, kakšen surprise sta mi pripravila goloba!!!

Saj ne vesta, v kaj me silita …

Joj, Grace, še huje je, kot sem mislila!

Fukači niso hrošči, ampak stenice! Sicer smo še vedno v istem razredu – med žuželkami, ampak gre za precej razširjeno vrsto stenice, in ne za hrošča, kot sem si to pojavo zelo nevedno tolmačila v svoji glavi.

Po znanstveniško se jim reče Pyrrhocoris apterus, po domače tudi lipova stenica, rdeči škratec ali šuštar.

Ali po moje fukač.