Zdaj, ko se že tretji teden vsaj vsak drugi dan zgodaj zjutraj vzpenjam na Šmarno goro, imam seveda že nekaj podobno usekanih znancev.
Prav zanimivo je bilo opazovati, kako so stalni hodci prve dni mojih vzponov seveda vsi opazili, da sem nekako nova med njimi. Več kot ‘živjo, dobro jutro, jut’r, dan, zdravo ipd.’ nisem bila deležna (aja, eden mi je rekel ‘servus’, kar najbrž pomeni, da je Štajerec). Drugi teden so se verjetno vsi spraševali: bomo videli, ali tale misli resno in koliko časa bo zdržala … Še vedno so se držali samo kratkega pozdrava. Tretji teden pa je za hribovce očitno neka magična meja, saj jih sedaj večina želi na kratko pokramljati z mano. Jasno, teme so zelo zelo priložnostne:
»A danes ste pa mal prej?«
»Res piha, a ne?«
»Danes pa ni tako mraz kot včeraj.«
Itn.
No, danes je večno dobro razpoloženi kvazi kvartet (ki ga sestavljata možaka s kar zajetnima pivskima trebuhoma – mar ne bi človek moral biti brez vampa, če gre vsako jutro na Šmarno goro?!? – in rdečelasa gospa. Kvazi kvartet in ne trio, pa jim pravim zato, ker je četrti član zlata prinašalka …), ki ga vsak dan srečam na istem mestu, imel za crknit duhovit nagovor:
»A gre?« me je vprašal tisti izmed tipov, ki ima večji trebuh.
»Gre,« sem odvrnila samozavestno; dokaj izpod obrvi, češ, kaj sprašuješ, kar je itak očitno …
»Če ne bo šlo, pa lahko mi mal porinemo,« je predlagal tip z manjšim vampom. In zares ne vem, zakaj jih je potem skoraj zlomilo od smeha … (Še prinašalki se je, zgleda, zdelo smešno, saj je nekam čudno hrzala.)
Potem sem naletela še na suhljato kratkolaso gospodično, ki je danes poleg običajnega ‘živjo’ sklenila, da me temeljito zasliši: »A vi pa tudi vsak dan pridete?«
»Skoraj vsak dan.«
»Zakaj pa hodite na Šmarno goro?«
»Da bom malo v formi,« sem se ji promptno zlagala in zarotniško pomežiknila svoji predebeli riti, ki je v resnici pravi razlog tele jutranje tlake (ampak to seveda veva samo midve z ritjo).
»Ja, jaz tudi. Za zdravje moramo skrbeti, a ne?«
Seveda občudujem gospodičnino modrost in seveda se moram z njo strinjati. Vem pa tudi, da ljudje vedno delujemo iz čustvenih vzgibov: mater, sem debela … treba bo začet migat … da bom končno enkrat kot una suha prasica od sosede … Je pa res, da potem svoja dejanja vedno poskušamo utemeljevati z razumom: na Šmarno goro hodim, ker bi bila rada v formi …
p.s.1 Ležeče napisano vsebino seveda lahko nadomestiš s katerim koli tekstom, na primer:
Ljudje vedno delujemo iz čustvenih vzgibov: mater, tale mercedes res zgleda klasi … enkrat si ga bom sigurno kupil … da bom tudi jaz videti tako dobro za volanom … In svoja dejanja vedno poskušamo utemeljiti z razumom: mercedes sem si kupil zato, ker je to zelo varen avto.
p.s.2 Ja, ljudje smo res ena fantastična bitja, ni kaj!
p.s.3 Vrtnice so seveda izpod Šmarne gore.
