Včeraj dopoldne sem se pogovarjala z gospo, ki prihaja iz Rusije, a že nekaj let živi v Ljubljani in kar lepo govori slovensko.
Pripovedovala mi je o tem, kako se je pred leti vpisala na tečaj slovenščine.
»Na začetku pa res nisem čisto nič razumela!« je začela in se posmehovala sama sebi oziroma svojemu neznanju. »Spomnim se, kako mi je profesor povedal: ‘Pred ki ko ker da če veverica skače.’ To se mi je zdelo strašno trapasto. Prišla sem domov in moža vprašala, zakaj veverica skače pred ki ko ker da če; v Rusiji veverice skačejo samo po drevesih. Vejica – veverica to je bilo takrat zame eno in isto … Pa še danes se mi kdaj zgodi, da zamešam vejico za veverico.«
***
Včeraj popoldne sva z Velikim Bratom reševala matematično nalogo. Na sliki so bila števila do 20, na črto pa je moral zapisati tista, ki so manjša od pet. Napisal je 4 3 2 1, potem pa me je vprašal, ali bi bilo prav, da med številkami naredi verico …
»Ja, seveda, kadar kaj naštevaš, uporabiš vejico, seveda.«
»Mami, ne vejico, mi smo v šoli napisali verico …«
Ok, sin, verico. Torej si zapomni še tole: tudi pred ki ko ker da če verica skače.




