Sami odličnjaki

Demonstracij permisivne vzgoje imaš (žal) po vsem svetu, kolikor hočeš (beri: več, kot hočeš). Zgornji dve sta iz Francije; obe fotki sem poslikala na isti dan, v razmaku kakšne dobre ure, 27. oktobra …

Tujih mulcev pač ne morem suniti v tazadnjo ali jih nadreti, se pa rada zmrdujem, saj mi gre permisivnost pri vzgoji otrok na živce.

 

Veliki Brat hodi v 4. razred in vedno znova sem presenečena, ker je to razred samih odličnjakov. Pa močno dvomim, da se je posrečil izbor samih izvrstnih dečkov in deklic, bolj me skrbi, ker jih tako dobro ujčkajo, da imajo vsa (pisna in ustna) preverjanja znanja napovedana … Argument? Zakaj bi jih izpostavljali dodatnemu stresu, če se temu lahko izognemo?

Lahko povem, zakaj. Če šolo razumemo kot pripravo na življenje, je poštena doza vsakodnevnega stresa neizogibna, celo nujna. Spomnim se, da smo se (vsaj nekateri) tresli kot cucki, ko se je na začetku vsake ure odprla redovalnica. Bilo je res stresno in najbrž je bilo zato med nami tudi znatno manj odličnjakov, ampak ta stres v resnici nikomur ni škodil. Zgolj nasprotno.

Advertisements

3 komentarji

  1. polovicka said,

    december 6, 2011 at 13:20

    Se strinjam. Osnovno šolo sta moja dva prebrodila sama, morda bi malo lepše pisala, če bi vtikala svoj nos v zvezke, a sem si mislila, plavajta, kot bosta morala kasneje. Včasih sem jima celo ponagajala, tralala, jaz sem svojo že naredila, ‘dejmo’, ‘dejmo’… Jaz kot mama sem njuna učiteljica za življenje (da bosta znala leteti, ko padeta iz gnezda in da bosta srčni osebi, ), ne za šolo. Zato te razumem, da se jeziš, ko jih ‘šparajo’, kjer ni treba. Če je od mojih kdo dal pripombo čez učitelja, ki ni bil pošten, sem rekla, that’s life, danes učitelj, jutri šef, navadi se prepoznavati, živeti s tem in rešiti v svoji glavi. Brez slabe volje. In če vidiš, delaj ti bolje… Ah ti učitelji, ne razumem, da ne razumejo :-)) Meni se je zdelo pametneje, če se ukvarjata z rečmi, ki so ju veselile, taborniki, orientacija, glasbena… se mi zdi, da potem šola sama dobro laufa, sicer pa, kdo pa rabi same petke!? Važen je pozitiven odnos do dela (in zabave). Zdaj, ko sta že naprej v šoli in pridna, ker sta navajena znajti se in delati sama, vidim, da sta ‘sfrlela’! Sta pa seveda še vedno preveč na računalniku in premalo bereta!!! :-))

  2. majcha said,

    december 6, 2011 at 21:49

    Jaz bi preveč odličnjakov v primeru, da bi izbirala med več šolami, štela za izločitveni kriterij. Mulčki so sposobni od ena do pet, vedno bili in vedno bodo. Tako da na šoli, ki producira same odličnjake (ali strahotno visok odstotek) nekaj resno ne štima. Me zanima, koliko časa bodo rabili predvsem starši, da bodo pogruntali, kako škodijo lastnim otrokom…

  3. polna glava said,

    april 22, 2012 at 08:58

    jaz bi pa vas tri (ups, vaše otroke) v razredu imela. Bi se vmes malo sprostila s starši, ki se malo bolj realno spomnijo svojega otroštva in še vedo, kaj v življenju šteje. Ker večina žal ne razmišlja tako, kot ve 😦

    BTW, Jackie, kje je pa kej bolj svežega? A si postala tako pridna kot jaz in pozabila, da imaš blog, al je tudi pri tebi tako, da nič humornega ni za napisati zadnje čase, al si se preselila, ker ne funkcionira (jaz bom zapustila siol, še takrat, ko kaj napišem, se matram kot nora, da mi rata objavit…)

    pogrešam tvoje zapise…


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: